Zadnje dejanje pred božičnimi počitnicami je bila 23. decembra 2021 proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je bila zaradi proticovidnih ukrepov izvedena dvakrat, najprej za dijake 2. in 3. letnika, ki so svoje razredne jaslice predstavljali v prvem delu dopoldneva, kasneje pa še za 1. in 4. letnik.
Razredi so svoje jaslice izdelovali v sredo, 22. decembra, po glavnem odmoru. V četrtek, 23. decembra, so jih v živo predstavili komisiji, vsi ostali zainteresirani dijaki in profesorji, tudi tisti, ki jih je karantena zadržala doma, pa so lahko predstavitve spremljali v neposrednem prenosu. Komisija ni samo izbrala prejemnikov posameznih nagrad, ampak je tudi izpostavila močne točke vsakih razrednih jaslic.
Zborovsko dogajanje je v šolskem letu 2021/22 nekoliko bližje ustaljenim tirnicam kot v predhodnem letu in pol. Tako je 22. decembra 2021 po dveh letih (Z)Mešani zbor Škofijske klasične gimnazije ponovno stal na koncertnem odru, kjer sta se mu na predprazničnem koncertu pridružila še Dekliški in Fantovski zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije.
Letošnjega, 18. dramskega festivala, se je udeležilo devet razredov, kar sploh ni majhna udeležba, saj je čas zelo zaznamovan z epidemijo, to pa je pomenilo nemalo ovir pri organizaciji samega festivala. Tako smo dve predstavi videli šele po izteku organiziranega festivala, v naslednjih tednih, saj so bili dijaki zaradi karantene doma.
V tem zgodovinskem trenutku /…/
bolj kot kdaj koli potrebujemo bratstvo.
Bog nam ga omogoča, ko nam podarja svojega Sina Jezusa:
to ni bratstvo lepih besed, abstraktnih idealov, nestalnih čustev …
Ne.
To bratstvo je utemeljeno na resnični ljubezni,
ki zmore srečati drugega, drugačnega od sebe,
so-čutiti njegovo trpljenje, se mu približati
in poskrbeti zanj, čeprav ni del moje družine, mojega naroda, moje vere.
Je drugačen od mene, toda je moj brat, je moja sestra.
To velja tudi za odnose med ljudstvi in narodi: vsi smo bratje in sestre.
Ob božiču obhajamo luč Kristusa, ki prihaja na svet
in prihaja za vse, ne samo za nekatere.
(papež Frančišek, nagovor Urbi et Orbi, božič 2020)
18. decembra se je sklenilo ustvarjalno in pestro življenje dr. Janeza Arneža (uradno: Ivan Alfonz Arnež), pronicljivega katoliškega intelektualca in slovenskega domoljuba, neutrudnega zbiralca kulturne dediščine slovenske emigracije. Njegovo življenjsko vodilo bi lahko strnili v naslednje besede: »Križ in slovenska zastava, vedno sem hodil za njima, nikoli nisem menjal strani.« Poglavitna zasluga Janeza Arneža je vzpostavitev arhiva Studia slovenica s pridruženo specialno knjižnico, katerega temeljno poslanstvo je ohranjanje pisne zapuščine narodnozavednih Slovencev v zamejstvu in svetu, še posebej tistih, ki so po drugi svetovni vojni zapustili matično domovino. Celotno dotakratno zbirko je leta 1991 prenesel v Slovenijo in je dobila svoj prostor v Zavodu sv. Stanislava, kjer je dr. Arnež vsa leta tudi stanoval s svojo ženo. Leta 2012 je arhiv Studia Slovenica trajno zapustil Katoliškemu inštitutu, ki odtlej skrbi za njeno ohranjanje in nadaljnji razvoj.
V ponedeljek smo svoje sporočilo skupaj s sladkimi spodbudami predali zaposlenim na covid oddelkih različnih slovenskih bolnišnic, morda pa bo še koga od zdravstvenih delavcev doseglo tudi s tega mesta.
Danes sta nas v okviru predstavitev po šolah obiskala predsednik Dijaške organizacije Slovenije Simon Trusshevich in predsednik Dijaške skupnosti Ljubljana Majk Zupančič. Predstavitev obeh organizacij sta opravila z namenom dodatne promocije med dijaki.
V ponedeljek, 6. decembra, nas je skupaj s svojim spremstvom obiskal sv. Miklavž. Na kratko se je ustavil v vseh razredih, kjer so ravno potekala razredna miklavževanja, in dijakom namenil nekaj pohvalnih ter spodbudnih besed. Dijaška skupnost pa je tudi letos organizirala Miklavžev koncert, ki so ga razredi spremljali v neposrednem prenosu iz svojih učilnic.
V preteklem tednu se je poslovil dr. Lovro Šturm, pravnik, publicist, nekdanji minister in nekdanji ustavni sodnik. V času urejanja pravnih razmerij med Nadškofijo Ljubljana in državo je s svojim pravnim svetovanjem pomembno pripomogel k ureditvi statusa Zavoda sv. Stanislava.
