Šola na Štuli
prvega rujna,
v šolski je culi
glej, radost prebujna.
Spet v šoli smo zbrani
učenci, učeči,
vsi z upom navdani,
za bližnje čuječi.

Konstante in algoritmi,
strategije in igre,
nagrajencev mozga ritmi,
zato pa se v Verono gre.

Pradavni Perzijci so jo igrali,
štiri na tretjo potenco so polja,
vojska nebrojna skrivnosti vesolja,
med črnim in belim pripeke, zmrzali.

Iz Vižmarij slikar
iz nebes dobil je dar.
Kupčuje z njim skrbno,
pogled vedri oko.

Pesniki, pisatelji,
narodni dramitelji,
mojstri vsakršni peresa,
pod gorami so nebesa.
Na Gorenjsko smo odšli,
velikane srečali.

Picko, Packo, pobalina,
nagajiva sta fantina.
Mladi rod četrte šole
rad posluša njune sole.

Kjer Sava Dolinka sanjavo šumlja,
kjer Pišnica divja odmeva,
en dan in en dan družinska sta dneva,
z naravo ob Stvarniku človek kramlja.

Pridi, ljubi Jezus,
pridi mi v srce,
zate sem poromal
tjakaj pod gore.

O pojmo, plešimo,
v kolo stopimo,
naj vrisk naš odmeva
od Šmarne do dneva.
Naslikajmo morje,
čarobno obzorje,
vklešimo sonce
v začetke in konce.

Kjer je pohajal Gregec,
rekli so mu Kekec,
tam so zdaj prvaki,
s Štule, glej, junaki.