Stota obletnica rojstva slikarja, scenografa, kostumografa in likovnega teoretika Milana Butine je priložnost, da se spomnimo njegovih ustvarjalnih dosežkov in da izpostavimo pomen njegovih likovnoteoretskih spoznanj. Je priložnost, da ga kot pomembnega ustvarjalca in utemeljitelja likovnoteoretskih praks na Slovenskem (ponovno) predstavimo širši javnost.

Galerija Staneta Kregarja se je pridružila Pokrajinskemu muzeju Kočevje, Slovenskemu gledališkemu inštitutu in Galeriji Hest pri obeležitvi 100. obletnice rojstva Milana Butine (1923–1999). Iskreno se zahvaljujemo slikarjevi hčerki gospe Darji Butina in Slovenskemu gledališkemu inštitutu, ki sta nam prijazno posodila dela za razstavo.

Razstava v naši galeriji je zasnovana dvodelno: v Kregarjevem atriju je predstavljen Milan Butina kot izvirni ustvarjalec tihožitij, pri čemer so izpostavljena predvsem študijska tihožitja, na podlagi katerih je utemeljeval svoja likovnoteoretska spoznanja; v Meršolovem atriju pa je predstavljeno njegovo gledališko ustvarjanje, in sicer s scenografskimi osnutki, fotografijami in maketo. Razstava je obogatena z elementom avtorjeve scenografske zasnove za predstavo Pesem o luzitanskem strašilu (Peter Weiss), ki jo je Milan Butina izdelal leta 1967/68 za MGL, za prireditev Deklica s piščalko februarja 2023 v Kočevju pa jo je na podlagi njegovega osnutka priredil in postavil v prostor akademski kipar Marko Glavač.

Razstavo smo odprli v četrtek, 5. oktobra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Avtorja in njegovo delo je predstavil akademik prof. dr. Jožef Muhovič (svoj nagovor je zgovorno naslovil Tiho žítje in tihožitja Milana Butine ob stoletnici rojstva), scenografske osnutke pa mag. Tea Rogelj iz Slovenskega gledališkega inštituta. Glasbeni program ob odprtju je oblikovala učenka GŠ Matije Tomca violinistka Lana Rupnik iz razreda prof. Draga Arka.

V okviru razstave za dijake Škofijske klasične gimnazije pripravljamo delavnice scenografije, ki jih bo vodila muzejska svetovalka Slovenskega gledališkega inštituta mag. Sandra Jenko 11. in 18. oktobra.

Novinarka Ksenja Hočevar je za tednik Družina pripravila članek o spominski razstavi.

Vabljeni tudi na ostale dogodke:

Likovni salon Kočevje (Pokrajinski muzej Kočevje) med 14. 9. in 2. 12. 2023 predstavlja Milana Butino kot likovnega teoretika na razstavi Hommage Milanu Butini.

Slovenski gledališki inštitut bo od 9. 11. do 29. 12. 2023 Milana Butino predstavil kot slikarja in scenografa.

Galerija Hest v Mariboru bo med 28. 11. in 12. 12. 2023 Milana Butino predstavila kot avtorja številnih krajinskih upodobitev.

V mesecu novembru bo izšla monografska publikacija, ki jo v Pokrajinskem muzeju Kočevje pripravljajo v okviru občinskega tematskega kulturnega leta, posvečenega 100. obletnici rojstva Milana Butine. V monografiji bo glavni poudarek na Butinovem slikarskem opusu, ki ga je neumorno ustvarjal vse od študija na akademiji do svoje smrti leta 1999. Avtorja monografije sta prof. dr. Jožef Muhovič in Nadja Kovačič.

Več o dogodkih ob 100-letnici Butinovega rojstva lahko preberete v spominski zloženki, novica pa je objavljena tudi na spletni strani RTV Slovenije.

Milan Butina se je rodil leta 1923 v Kočevju; slikati je začel že v nižjih razredih realne gimnazije, z vstopom na akademijo se je popolnoma predal likovni umetnosti in likovnemu raziskovanju. V času študija je začel ugotavljati, da mu manjka teoretično izhodišče, zato je začel sam raziskovati, predvsem s pomočjo tuje literature, ki mu je bila na razpolago. Po diplomi leta 1951 je dobil zaposlitev v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je ustvaril več kot 90 scenografij in kostumografij, poleg tega se je posvečal študiju in raziskovanju likovne teorije. Kot profesor na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani se je začel povsem predajati svojim likovnoteoretskim spoznanjem in poučevanju le-teh; leta 1975 je bil izvoljen za docenta za likovno teorijo in likovno metodiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nadaljeval je s podiplomskim študijem na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1979 zagovarjal magistrsko nalogo Elementi likovne prakse, leta 1982 pa doktoriral z disertacijo Dialektičnost likovnega mišljenja. Pogodbeno je tudi sodeloval z različnimi institucijami, med drugim je na AGRFT predaval scenografijo in na Pedagoški fakulteti na Reki teorijo likovne umetnosti. Od leta 1981 do upokojitve leta 1990 je bil zaposlen na Oddelku za tekstilno tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.

Vseskozi je neumorno risal in slikal. Sprostitev je našel predvsem v slikanju narave in bližnje okolice. Svoja teoretska dognanja je tako na bolj sproščen, spontan način preizkušal na krajinskih upodobitvah, slikal je tudi tihožitja, portrete, žanrske prizore in figuralne upodobitve. Upokojil se je leta 1990, vendar je še naprej slikal, raziskoval in predaval – vse do smrti leta 1999.