Duhovna misel

33. nedelja med letom
Življenje je dar, ki nam ga je podaril Bog. Kolikokrat mukoma gledamo na svoje življenje in še posebej sedaj, ko smo pod pritiskom zaradi širjenja virusa, zaradi terorističnih napadov v Evropi, zaradi zaustavljene ekonomije in zaprtih trgovin. Mnogi ne morejo nadaljevati s svojim delom, imajo strah, kako preskrbeti svojo družino.

Kdo ve, ali se na enak način zavemo tudi darov, talentov, majhnih dragocenih stvari v našem življenju, ki nam jih Bog da. Pogosto gledanje črnine našega življenja nas oslepi, da ne vidimo darov, lepe plati našega življenja. Čeprav bi kdo rekel, da je razumljivo za čas, v katerem se trenutno nahajamo, da vidimo le negativne stvari. Toda ustaviti se samo ob tem ni dobro za naše fizično in duhovno stanje.

Da bi naše življenje ponovno zaživelo, nam danes prihaja naproti prilika o talentih. Sv. Matej nam razloži, kaj je talent. Talent ni le dar, ki smo ga prejeli zato, da bi se pokazali pred drugimi. Talent je nekaj, kar je dobil vsak in ga mora vsak osebno ovrednotiti glede na svoje sposobnosti, zmožnosti, odstopanja in slabosti. V današnjem evangeliju vidimo, da Bog želi, da bi mi dosegli maksimum v našem življenju, da se ne smemo zadovoljiti s pasivnim prestavljanjem nas samih iz dneva v dan.

Gospodar iz današnje prilike zaupa svojim služabnikom svoje imetje, talente. Ne pove ničesar, kaj naj z njimi naredijo, kako naj z njimi ravnajo. Tako kot Bog, ki je dal vsakemu izmed nas življenje in talente, ni pa nam dal navodil ali recepta, kaj moramo narediti. Dal nam je moč, da jih lahko razvijemo. Zato nikoli ne imejte strahu, da bi svoje lastne kvalitete uporabili.

Prava ponižnosti ni v skrivanju, ampak je v prepoznavanju. Z ene strani moramo prepoznati lastne omejenosti, težave, pomanjkljivosti, z druge strani pa je prava ponižnost tudi v tem, da vnovčimo svoje talente, darove, kvalitete, ki so nam bile zaupane, darovane.

Na področju vere in verskega življenja smo od Gospoda prejeli mnoge talente: Božjo besedo, evharistijo, spoved, druge zakramente, čas za molitev ... Koliko smo dali tem stvarem možnost, da dajo sadove v našem življenju? Kolikokrat pristopimo k evharistiji, da bi preko nje ponovno dali življenje našemu življenju?

Preveč pogosto se imajo nekateri za verne, čeprav ne živijo krščanstva, njegove modrosti ter razločevanja, ki nam ga je Jezus posredoval po rokah Cerkve. Pogled na to je žalosten, saj je videti, da imajo te Božje darove za nepomembne, za drugorazredne. Končno ni slučaj, če opazimo okrog nas ugasnjena življenja, iz katerih ne pridejo na površje njihovi talenti, ki jim jih je Gospod zaupal.

Ne pozabimo besed sv. Janeza XXIII., ki je trdil, da je Cerkev kot star vodnjak v vasi, ki odžeja različne generacije: mi preminemo, vodnjak pa ostane. Takšno je učenje Cerkve, ki je orodje odrešenja. Naše krščansko življenje moramo vzeti tako, kot bi zajeli vodo iz vaškega vodnjaka. Mi nismo poklicani k temu, da bi ta vodnjak zamenjali. Poklicani smo, da le pijemo iz njega vodo, ki lahko da življenje našemu življenju.

Talenti, darovi, ki nam jih je dal Gospod, so ta živa voda, ki se rodi v Cerkvi. Ponovno moramo odkriti naše talente. Ne samo duhovne, ampak tudi tiste konkretne iz našega življenja. Ne pretvarjajmo se, da nimamo talentov. Ne zavzemajmo ošabne vloge služabnika iz današnjega evangelija, ki skrije svoje talente in se dela, da jih nima. Jezus ne prenese takšne drže zavračanja in pritoževanja. Vabi nas, da bi bili delavni in plodoviti, za razliko od logike sveta, ki nam ponuja kratkotrajno srečo in potem veliko razočaranje. Jezus nas danes v evangeliju vabi, da bi se vrnili k bistvenemu, k našim talentom, ki nam jih je On podaril: ljubiti Boga, ljubiti bližnjega in ljubiti samega sebe. Bog, ki nam da talente, nam tudi zaupa, da jih lahko vsak od nas tudi v življenju pomnoži. S tem pomnoži tudi svoje življenje, ki mu je bilo dano, da zgradi okrog sebe svet vere, upanja in ljubezni.

Vsak od nas se odloči, ali bo dar ali breme za druge. Zato prenehaj z gledanjem negativne strani. Na drugi strani je luč tvojega življenja, ki ti jo Gospod daje na tvojo pot. Prenehajmo biti negativisti in katastrofisti, prenehajmo biti kristjani brez upanja. Božje tehtnice niso kvantitativne, ampak so kvalitativne. Ni pomembno, koliko talentov imaš, pač pa, kako in kam si jih zastavil, da bi ti dali sadove. Bog ni neusmiljen administrator ali šef, Bog ne želi efektivizma, ampak bistveno, bistvizem. Prav danes v paraboli pravi: zvest si bil v majhnem, čez veliko te bom postavil. Bog želi, da se ne bojimo današnjih izzivov. Evangelij je učitelj pogumnim in korajžnim učencem. Gospod zaupa vate. Preko tega tako jasnega evangelija mu moraš zaupati tudi ti. Vsi smo poklicani, da v sebi zbudimo gorečnost za življenje, za evangelij, za Boga, kljub vsemu, kar trpimo mi, kar trpi svet.

Papež Frančišek poudarja: »Ne predaj se noči. Živi, ljubi in sanjaj, če pa se kdaj zmotiš, ponovno vstani.«
David Kraner

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.