Duhovna misel

5. nedelja med letom

Danes so odlomki Božje besede pred nas postavili čudovito sozvočje in predstavitev tega, kaj pomeni duhovno življenje.

1. Na začetku srečanja med Bogom in človekom ni človekovo prizadevanje, temveč Božji obisk – njegova milost, nezasluženi dar, ki ga človek lahko sprejme ali zavrne. Izaija, Peter, Pavel so vsak na svoj način srečali Gospoda: v templju, na jezeru v čolnu, na poti pri Damasku. Kje in kdaj sem jaz srečal Gospoda? Kakšno videnje sem imel? Kaj se je v meni ob tem zganilo? Ko je bil Peter v čolnu, ga Jezus prosi, naj odrine na globoko. Naj se ne ustavlja v plitvini svojega življenja. Naj gre ponovno iskat tisto, kar že sicer vedno znova išče: srečo, izpolnjenost življenja, upanje in pogum. Kljub neuspešnim poskusom Peter odrine in je deležen izkušnje, da Božja milost prehiteva njegova prizadevanja. In moja.

2. Božji pogled name me razkrije v mojem bistvu. Spoznam, da se nevreden tako velikega daru: »Mož nečistih ustnic sem«; »Pojdi od mene, ker sem grešen človek«, »Nisem vreden ... ker sem preganjal Božjo Cerkev«. Sv. Irenej je zapisal: »Božja slava je živi človek«. V življenju človeka se razodeva Bog sam. On pa je ljubezen in ne obtožuje, ne zavrača, se ne ustavlja pri mojih šibkostih. Eksplozija ljubezni me odpira, kot če bi očistili umazano okno. Vidim se, kot me vidi Bog. In iz srca privre molitev: »Očisti me.«

3. Izkušnja ljubljenosti od Boga človeka notranje nagiba v poslanstvo, v delitev izkušnje z brati in sestrami. Ne more ostati, kjer je bil. »Tukaj sem, pošlji mene.« »Odslej boš ljudi lovil.« Hvala vsem, ki vsak na svojem delovnem mestu, v svojih domačih okoljih in na drugih krajih, živite svoje poslanstvo, ki vam je zaupano in v katero ste poklicani in poslani.

Tone Česen

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.