Duhovna misel

32. nedelja med letom

V mesecu novembru nam Bog pri sv. mašah večkrat spregovori o večnem življenju. Danes srečamo Jezusa v pogovoru s saduceji, ki ga skušajo prepričati, da je večno življenje nesmisel. Navedejo mu primer žene, ki je ovdovela, pa se je poročila z bratom pokojnega moža. Ko je tudi ta umrl, je vzela naslednjega brata, dokler ni umrl. Tako je nadaljevala do smrti sedmega brata. Jezusa izzivajo z vprašanjem: »Čigava bo torej žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo.«

Vprašanje se nam zdi smiselno, saj možje in žene verjetno res računate, da boste svoje žene in može v nebesih srečali in da se boste ljubili še naprej. Jezusov odgovor tukaj pretrese: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja.«

Kdo bi rekel: »Hm… potem je pa v nebesih res dolgčas… ne bomo se ženili, zato ne bo nobenih sladkosti zakonskega življenja. Samo podobni bomo angelom (to je verjetno en 'dolgcajt').« Prav ta odlomek lahko kdo razume kot antireklamo za nebesa v smislu: »Bog že na zemlji ne dovoli neomejene spolnosti, potem je pa še v nebesih ne pusti.«

So nebesa res nekakšen večen nespremenljiv in stalen dolgčas?

Ne. S tem ko Jezus govori, da se v nebesih ne bomo poročali, sporoča naslednje: Dragi mož, draga žena, drug po drugem sta že na zemlji v ljubezni spoznavala sladkost Boga, ko pa ga bosta po smrti zagledala iz oči v oči, vaju bo ta lepota presunila tako globoko, kakor vaju nič tukaj na zemlji ne more presuniti. In On vaju ljubi. Čisto pravi Stvarnik vesolja kleči pred tabo in si želi, da bi ga imel rad. Rečeš DA in Njegovo Srce zadrgeta, rečeš NE in ga prebodeš. On si želi tvoje ljubezni. Ali je možno, da je to res? Celo preveliko se ti morda zdi, da bi verjel? Pa je res. Jezus to sporoča s svojim križem. Nebesa so Njegov nasmejan obraz, ko bo tebe zagledal, kako prihajaš k Njemu. To so besede »boste podobni angelom«. On so zazrti v Boga in umirajo od zamaknjenosti v Njegovo lepoto (pa Hvala Bogu ne morejo umreti). Pred časom sem poslušal pričevanje gospoda, ki je imel med skorajšnjo smrtjo videnje Jezusa. Rekel je, da je bilo srečanje z Njim kakor srečanje z Lučjo, ki je tako močna, da bi, če bi bila zemeljska luč, prežgala Njegove oči in izparila Njegovo telo, ker pa je bila nebeška, je lahko vanjo zrl in ga je grela. Zato molimo: »O Bog, pokaži nam vsem, kako si čudovit. Naj se zagledamo vate – večno Luč – da bomo ta odsev odbliskali tudi med svoje družine in sodelavce in jim prinesli tvoj košček nebes. Amen.«

Gregor Bregar

  • ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
    skg@stanislav.si
    Tajništvo: (01) 58 22 245
    Svetovalna služba: (01) 58 22 210

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.