Škofijska klasična gimnazija že od ponovnega odprtja v 1993 goji redne stike s Slovenci po svetu, predvsem v ZDA in Kanadi, ki nas razveseljujejo s svojo gostoljubnostjo in vsestransko naklonjenostjo, kadarkoli potujemo tja. Ena najbolj zvestih pri tem sta zakonca Luzar iz Clevelanda (Ohio), ki že več kot dve desetletji vsako poletje odpreta svoj dom za 3–4 dijake 3. letnika ŠKG. Verjameta namreč, da tudi potovanja pomagajo pri osebni rasti. Dijaki to potrjujejo. V spodnjem zapisu lahko preberete vtise zadnjega tovrstnega obiska – pred epidemijo julija 2019, ko so v ZDA potovali Linda, Nika in Rok, danes študentje ekonomije, kadrovskega menedžmenta in biologije.

Deset dijakov Škofijske klasične gimnazije, ki bivajo v Jegličevem dijaškem domu (tam je vseh letos 185), v spodnjem zapisu razmišlja o poteku svojih srednješolski dni, razlogih za vpis na ŠKG in bivanje v JDD, izzivih pouka in stikov na daljavo in še o kakšnem prav posebnem spominu, za katerega vedo samo oni. Tu se vam ponuja tudi obrazložitev odgovora na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za rast v JDD: »Za to najbolj skrbijo moj vzgojitelj, domski kaplan ter seveda kuharice«.

Jerneja Koren je kot zlata maturantka junija 2019 zaključila šolanje na Škofijski klasični gimnaziji, kjer so jo pritegnili predvsem naravoslovni predmeti in oblikovanje. Danes je študentka imunologije in farmakologije na Univerzi v Aberdeenu na Škotskem. Zase pravi, da še vedno rada ustvarja, predvsem takrat, ko potrebuje »odmor od celic in fiziologije«. Kot vsi v teh mesecih pogreša vzdušje predavanja v živo, popoldneve v laboratorijskih učilnicah in druženje s sošolci. 

Zala Žnidarič, alumna 24. generacije maturantov na Škofijski klasični gimnaziji, je v Dnevnikovi prilogi Objektiv objavila svoje razmišljanje o šolskem sistemu v Sloveniji. V svojem zapisu odločno podpira misel o pomembnosti šolstva za razvoj slovenske družbe in o nujnosti modernizacija šolskega sistema. Hkrati poudarja, da ključno vlogo pri tem igrajo domišljija, ustvarjalnosti in aktivnost učencev med poukom. Danes je Zala je študentka prvega letnika programa Specialna in rehabilitacijska pedagogika na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

… je zadovoljna ugotovitev enega od 178 dijakov letošnjih prvih letnikov, s katero se mnogi izmed njih strinjajo in ob njej tudi pošteno oddahnejo. Predstavniki generacije Z na Škofijski klasični gimnaziji so, kot pravijo sami, imeli od 1. septembra dalje dve večji skrbi: kako se bodo razumeli s sošolci v razredu in kako bo steklo šolsko delo. V nadaljevanju preberite, kaj jih še žuli, s čim so še posebej zadovoljni in s čim ne ter kako je približno ena tretjina dijakov, ki biva med tednom v Jegličevem dijaškem domu, sprejela ta pomemben korak. Kaže, da se je generacija, za katero je značilno, da bi jih več kot polovica rada spremila svet na bolje, svoje okolje posrečeno prilagodila tej želji.

Sven Padraig O Siochfhradha Prešern Prešern, dijak generacije vpisane jeseni 2015, si je za svojo akademsko pot vedno želel izbrati »sanjski Cambridge«, kamor je bil letos tudi sprejet, in kjer študira jezike, literaturo in zgodovino staroselcev britanskega otočja in Skandinavije. V nastalem pogovoru lahko preberete, kakšno je tam študentsko življenje in delo, zakaj je pri tem pomemben humor, česa se je Sven naučil na ŠKG in zakaj se teden v Cambridgu začne v četrtek.

Matic Kotar, dijak generacije 2014/2018, je poseben sogovornik. V času šolanja na ŠKG je utelešal vse tisto, kar zaobjema besedna zveza »vsestranski dijak«. Bil je zgled prizadevnega dijaka, vrhunski športnik in član državne plezalne reprezentance, zanesljivi likovni oblikovalec pri različnih šolskih projektih, pevec v dveh gimnazijskih zborih, tvorec uspešnih in nagrajenih razrednih akcij (jaslice, letniška revija, pevski festival), predvsem pa – človek, vselej pripravljen priskočiti na pomoč. Kako se spominja pestrih štirih gimnazijskih let, nam je zaupal v naslednjem pogovoru.

Poslanstvo Zavoda sv. Stanislava, njegove vrednote in vzgojna načela v svojem osrednjem delu poudarjajo celovit pogled na učenca, kar odločilno in v celoti podpira klasičen pogled na človekov um, telo in duha. Humanist ima delovne navade, red mu ni tuj in poseduje odličnosti vseh vrst. Mnogi dijaki sami pravijo, da pogosto povezujejo latinščino in klasično grščino z "željo po večjem razumevanju tega sveta. Brez latinščine in klasične grščine tega ne bi iskali, kaj šele našli". Oba jezika - latinščina, ki se jo učijo vsi škofijci, in grščina, ki jo izbere povprečno deset do petnajst dijakov na letnik - jim prinašata širše obzorje. Preberi, kako klasičnost razumejo dijaki in alumni ŠKG ter klasični filologi, pa tudi o tem, kako se heštegi in všečki vseeno ne morejo kosati s točnostjo izrazov in natančnostjo misli, ki ju nudi samo jezik. Tudi latinski.