Zala je pesnica, ki jo, kot pravi sama, najbolj oblikuje branje poezije. V šolskem letu 2019/20 je za projektno nalogo izdala pesniški prvenec Par, lani je bila med nagrajenci natečaja revije #najst, njeno poezijo je takrat objavila literarna revija Poetikon, v kateri sicer najdemo ustvarjanja že uveljavljenih pesnikov, nastopala je na Mladih rimah, letos pa je bila nominirana za Župančičevo frulico, ki že tri desetletja združuje najbolj pronicljive mlade pesnike v državi. Zala je tenkočutna, kritična in sončna. Ko je obdana z ljudmi doma, na Škofijski klasični gimnaziji ali v Jegličevem dijaškem domu, ji nič ne more preprečiti, da ljubezni, ki jo tam prejema, ne bi delila naprej. Vsak verz, ki sem ga uporabila v pogovoru, je iz Zalinega Para in neverjetno priročen uvod v njene odgovore. Lepo vabljeni v skoraj poletni potep med njene besede!

Benjamin Bevc je naš nekdanji dijak, ki je svojo bogato študijsko pot, posvečeno tako teologiji in filozofiji kot klasični filologiji, uresničeval v različnih evropskih mestih, med drugim tudi v Rimu, kjer trenutno zaključuje svojo doktorsko disertacijo. Ker so ga v času mojega šolanja profesorji in učitelji večkrat izpostavili kot resnično izjemnega dijaka, sem ga dober teden pred maturantsko ekskurzijo v Italijo poklicala, da bi se srečala, tudi zato, ker oba prihajava iz Cerkelj ob Krki, kjer je poleti 2018 obhajal novo mašo. Tudi na moj klic se je prijazno odzval in bila sem deležna te časti, da sem lahko v jezuitskem kolegiju blizu cerkve sv. Ignacija Loyolskega z njim opravila intervju, v katerem mi je povedal o svojem raziskovanju, odkrivanju lastne poklicanosti, življenju v večkulturni skupnosti ter podelil nekaj dobrih nasvetov, namenjenih predvsem gimnazijcem.

Vabljeni k branju razmišljanja Valerije Lah Peternel, profesorice ruskega jezika in književnosti na Škofijski klasični gimnaziji, ki odraža odnos celotne skupnosti Zavoda sv. Stanislava do ruske agresije nad Ukrajino.  

Mark Boris Andrijanič je na Škofijski klasični gimnaziji obiskoval grški razred, kjer pravi, da so ga pritegnile predvsem družboslovne vsebine. V Ljubljani je diplomiral na Pravni fakulteti, na Univerzi v Oxfordu pa nadaljeval s študijem mednarodnih odnosov. Je soustanovitelj številnih nevladnih organizacij, ki spodbujajo podjetništvo in aktivno državljanstvo, sodeloval je pri mnogih projektih digitalne preobrazbe po celem svetu. Danes je minister, pristojen za digitalno preobrazbo. Sebe opiše kot ponosnega Slovenca, Evropejca in bivšega škofijca. Njegova razredničarka se ga spominja kot optimista, pri katerem je vse mogoče, če ne danes, pa jutri. Lepo vabljeni k branju!

Damijan Vizjak, dijak 1. letnika Škofijske klasične gimnazije, govori o svoji slepoti. Sproščeno, odkrito in z obilo humorja. Tak je Damijan tudi danes, ko se uspešno spopada z izzivi najstništva, šole in ostalega, kar mu prinese življenje. Damijan sam pravi, da vedno ni bilo tako. Ob taki zgodbi človek ne more drugega, kot da utihne, posluša in se uči. Zato je poklic učitelja tako osrečujoč. Ker se vedno lahko česa (na)učiš in dokler se želiš, si na pravem (delovnem) mestu. Ko te ta želja zapusti, moraš oditi. Zdi se, da je Damijan lahko razlog, da ostaneš. Že na prvem klepetu na hodniku me je ogromno naučil – v spominu ostajata predvsem preprostost in potrpežljivost. Morda se česa naučite tudi vi. Vabljeni k branju njegove zgodbe in predvsem tega, kako se je Damijan znašel na velíki šoli, svoj pogled je dodala tudi njegova spremljevalka ga. Katarina Zupančič.

Dijakinje Škofijske klasične gimnazije Sara Kern, Karin Kunstelj, Brina Bregant in Anja Konjar so se v polnosti predale radovednosti svojega uma in rezultat je bil več kot imeniten. V oktobru 2021 so namreč med 52 nalogami prejele Krkino nagrado za srednješolsko raziskovano delo. Zgoraj omenjena naloga je imela naslov »Skrivnosti Physaruma polycephaluma«, ki jih bodo mlade raziskovalke in njihov mentor dr. Martin Tine Perger, profesor kemije na Škofijski klasični gimnaziji, poskušali malo razgrniti. Dijakinjam raziskovalkam in njihovemu mentorju iskreno čestitamo!

Škofijska klasična gimnazija že od ponovnega odprtja v 1993 goji redne stike s Slovenci po svetu, predvsem v ZDA in Kanadi, ki nas razveseljujejo s svojo gostoljubnostjo in vsestransko naklonjenostjo, kadarkoli potujemo tja. Ena najbolj zvestih pri tem sta zakonca Luzar iz Clevelanda (Ohio), ki že več kot dve desetletji vsako poletje odpreta svoj dom za 3–4 dijake 3. letnika ŠKG. Verjameta namreč, da tudi potovanja pomagajo pri osebni rasti. Dijaki to potrjujejo. V spodnjem zapisu lahko preberete vtise zadnjega tovrstnega obiska – pred epidemijo julija 2019, ko so v ZDA potovali Linda, Nika in Rok, danes študentje ekonomije, kadrovskega menedžmenta in biologije.

Deset dijakov Škofijske klasične gimnazije, ki bivajo v Jegličevem dijaškem domu (tam je vseh letos 185), v spodnjem zapisu razmišlja o poteku svojih srednješolski dni, razlogih za vpis na ŠKG in bivanje v JDD, izzivih pouka in stikov na daljavo in še o kakšnem prav posebnem spominu, za katerega vedo samo oni. Tu se vam ponuja tudi obrazložitev odgovora na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za rast v JDD: »Za to najbolj skrbijo moj vzgojitelj, domski kaplan ter seveda kuharice«.