IMG_2381
Spoštovani obiskovalci spletnih strani Škofijske klasične gimnazije!

Ko sem pred leti kot mlad učitelj prvič prišel na Škofijsko klasično gimnazijo, se kar nisem mogel načuditi, koliko ustvarjalne energije, vedoželjnosti in veselja premore šola, ki sem jo prej poznal le od daleč. Klasičnost, duhovnost in ustvarjalno sobivanje so glavni stebri njenega delovanja. Danes kot ravnatelj in učitelj s ponosom povem, da je klasičnost prednost, da je duhovnost nekaj izjemno lepega in da medsebojna povezanost v skupnosti osrečuje. Takšni usmeritvi posvečamo veliko pozornost in na ta način sledimo poslanstvu, ki ga je pred več kot sto leti začrtal njen ustanovitelj, škof Anton Bonaventura Jeglič. Ob vsej ustvarjalni pestrosti in radoživosti mladih se trudimo, da bi v dialogu s svetom lahko ustvarjali pogoje za celovito osebnostno rast mladih v skupnosti, da bi živeli v polnosti in sooblikovali boljši svet.

Z veseljem vas vabim, da se sprehodite po spletnih straneh Škofijske klasične gimnazije, na katerih boste lahko še bolj podrobno spoznali našo šolo, njene dijake in profesorje, ter začutili bogat utrip življenja na njej.

Simon Feštanj, ravnatelj

Poslanstvo

Poslanstvo Škofijske klasične gimnazije je izobraževanje in vzgoja posameznika v skupnosti na temelju krščanskih vrednot in klasičnosti v razgledano, ustvarjalno in plemenito osebnost, pripravljeno za nadaljnjo celostno rast in odgovorno življenje v družbi.

 

Vizija

Vizija Škofijske klasične gimnazije vključuje dijaka ter učitelja na naši šoli in učno okolje, ki ga skupaj oblikujemo.

Dijak

Dijak z veseljem prihaja v šolo, kjer se srečuje s sošolci, s katerimi spleta prijateljske vezi. Vsi, ki vstopajo v razredno skupnost (razrednik, učitelji, svetovalna služba, ravnatelj), skrbijo za dobre odnose, sodelovanje in odprto komunikacijo. Tako se dijak uči razumeti in sprejemati samega sebe in sošolce, ki so drugačni, ter sobivati v raznolikosti. V razredni skupnosti krepi pozitivno samopodobo preko povratnih informacij o svojem delu, vedênju in osebnostnih lastnostih ter s sodelovanjem pri razrednih projektih. Učitelji in sošolci mu v težavah priskočijo na pomoč, da se lažje sooči z izzivi življenja.

Dijak je radoveden in sposoben čudenja. Ker pouk poteka v sproščenem vzdušju, rad postavlja vprašanja, zna izraziti svoje mnenje in ga argumentirati. Z učiteljem razpravlja o svojih idejah in skupaj z njim ugotavlja, kako bi delovale v praksi. Ker dijaku učenje pomeni izziv in priložnost za intelektualni napredek, na inovativen način rešuje probleme, razvija ustvarjalno mišljenje, ustrezne učne navade in strategije. Poleg pouka ima priložnost za razvijanje svojih sposobnosti in talentov tudi pri projektnih in raziskovalnih nalogah, kjer še posebej prideta do izraza njegova samostojnost in iniciativnost.

Po pouku dijak lahko obiskuje raznovrstne obšolske dejavnosti, kjer še dodatno razvija svoje sposobnosti, talente in socialne veščine. Šola posebno pozornost posveča glasbeni ustvarjalnosti (pevski zbori, orkester), športu, literarnemu, likovnemu in dramskemu ustvarjanju.

Dijak se sprašuje, kdo je in kdo bi želel postati ter išče odgovore na vprašanja vere in bivanja. Ob teh iskanjih ima možnost osebnega spremljanja, pri skupnih molitvah ter evharistiji pa izkuša občestveno razsežnost krščanskega življenja.

Dijak z veseljem pričakuje duhovno obnovo, ki se je s svojim razredom udeleži vsako leto. To ga spodbuja k osebni in duhovni rasti. Razred na duhovni obnovi spremljajo dijaki višjih letnikov in nekdanji dijaki, ki kot animatorji pričujejo o svoji verski izkušnji.

Dijak ima rad svojo domovino ter pozna družbeno in politično dogajanje v njej. Jasno in argumentirano zagovarja svoje mnenje. Kljub  različnim pogledom posluša in spoštuje mnenje drugega. Uči se odgovornega in aktivnega sodelovanja v družbi. Odprt je za dogajanje v Evropi in svetu. Zanima se za socialna vprašanja in je občutljiv za bližnjega. Dejavno sodeluje s socialnimi ustanovami in prostovoljskimi organizacijami, kjer opravlja socialni praktikum in prostovoljno delo.

Dijak je soodgovoren za svoje znanje in zna načrtovati svoj čas in dejavnosti. Do konca šolanja na Škofijski klasični gimnaziji razvije jasne cilje o svoji prihodnosti, za katere ve, kako jih odgovorno uresničiti.

Dijak je ponosen na to, da je »škofijec«.

Učitelj

Učitelj rad prihaja v službo. Svoje delo opravlja z veseljem. V središče svojega dela postavlja dijaka in njegov celostni razvoj. Dijake in sodelavce spremlja z empatijo.

Učitelj je v odnosu do dijaka pristen. Drug do drugega sta dobrohotna in spoštljiv. Dijaka kliče po imenu. Trudi se vzpostaviti oseben stik z vsakim dijakom, da se le-ta počuti nagovorjenega in sprejetega.

Učitelj spremlja dijakov individualni napredek, ga pohvali za njegov trud in ga ne primerja z drugimi, temveč ga spodbuja k postavljanju lastnih standardov in ga usposablja za zdravo samopresojo. Trudi se prepoznati dijakove talente ter ga spodbuja in usmerja, da jih razvija po svojih zmožnostih. Dijaku, ki ima težave, rad pomaga. Z drugimi učitelji in strokovnimi delavci se povezuje v strokovne time.

V šoli in zunaj nje se dijak in učitelj ob srečanju pozdravita. Učitelj se rad pogovarja z dijakom. Nameni mu tudi čas za dodatna pojasnila in vprašanja.

Učitelj se za pouk dobro pripravi, zato je njegov pouk zanimiv. Pri delu uporablja sodobno učno opremo in sodobne komunikacijske poti. S strokovnim pristopom kakovostno usmerja učno-vzgojni proces in si prizadeva za svojo osebnostno in profesionalno rast. S postavljanjem ustreznih vprašanj in upoštevanjem predznanja usmerja dijaka tako, da se le-ta do čim več dejstev in spoznanj prebije sam z lastnim razmislekom in povezovanjem znanja. Tako razvija dijakovo iniciativnost in občutek, da je sposoben. Pri pouku in na ekskurzijah učno snov povezuje z drugimi predmetnimi področji in jo skupaj z znanjem, ki ga dijak že ima, osmišlja z uporabnostjo v vsakdanjem življenju. Pri ocenjevanju je učitelj pravičen.

Razrednik ima dovolj možnosti strokovnega usposabljanja za delo z razredom. Njegove razredne ure so dobro pripravljene, pogosto tematsko in vsebinsko naravnane.

Učitelj je s svojim zgledom pričevalec vere oziroma izraža spoštljiv odnos do krščanske duhovnosti in katoliške Cerkve. Prizadeva si za dobre odnose in sodelovalno vzdušje z dijaki, njihovimi starši in vsemi zaposlenimi v zavodu. Trudi se prepoznati osebne in socialne stiske bližnjega, mu prisluhniti, svetovati in pomagati. S svojim ravnanjem v šoli in v svojem domačem okolju je vzor za življenje v skupnosti.  Rad sodeluje pri dobrodelnih akcijah in se z veseljem udeležuje prireditev, kjer nastopajo dijaki, saj ga zanima tudi njihovo udejstvovanje na zunajšolskih področjih.

Učitelj je s kolegi v prijateljskem odnosu. Z njimi izmenjuje misli, ideje in izkušnje ter sodeluje pri timskem delu. Rad se odzove vabilu na skupna praznovanja in se udeležuje izletov ter drugih oblik neformalnega druženja.

Učno okolje

Starši se obračajo na razrednika in učitelje v osebnih pogovorih in na govorilnih urah. Skupaj z učitelji iščejo rešitve za učna in vzgojna vprašanja svojih otrok. V veliko spodbudo so jim tematsko pripravljeni roditeljski sestanki in izobraževanja.

Večje število dijakov biva v Jegličevem dijaškem domu, zato učitelji namenjajo posebno skrb dobremu sodelovanju z vodstvom doma in vzgojitelji. Z njimi usklajujejo dejavnosti, na rednih sestankih se pogovarjajo o dijakih in timsko rešujejo probleme.

Gimnazija se z Osnovno šolo Alojzija Šuštarja povezuje na kadrovskem, kurikularnem, duhovnem, kulturnem in športnem področju ter pri prostovoljstvu.

Nekdanji dijaki ostajajo povezani z gimnazijo preko študentskega in kulturnega društva Megaron in kluba Alumni ŠKG. Svoje študijske in poklicne izkušnje delijo z dijaki in z različnimi dejavnostmi podpirajo delovanje šole.

Šola dijake in učitelje spodbuja k zdravemu načinu življenja in skrbi za naravo.

Škofijska klasična gimnazija skrbi za dobre odnose s šolami doma, v zamejstvu in tujini. Z njimi sodeluje na športnem in kulturnem področju ter organizira izmenjave dijakov in učiteljev. S svojimi stiki z univerzami doma in v tujini dijakom nudi podporo pri vpisu na njihove programe. Šola sodeluje z gospodarskimi organizacijami in omogoča, da se dijaki prijavljajo na njihove razvojne projekte.

Zaradi vztrajnega in kakovostnega dela dijakov, učiteljev in vodstva je gimnazija na osnovnih šolah in v širšem okolju prepoznavna in se uvršča med najboljše šole v Sloveniji.

 

Vrednote

Vrednote, za katere si prizadevajo dijaki in vsi zaposleni so: skupnost, vera, ustvarjalno znanje, osebnostna rast in profesionalnost.

 

Vzgojna načela

Vzgojna načela služijo oblikovanju in refleksiji našega delovanja. Izhajajo iz poslanstva in vrednot ter na operativni ravni usmerjajo naš način delovanja in pedagoško držo. V skladu z njimi oblikujemo pouk, obšolske in druge dejavnosti ter naš odnos do učencev, sodelavcev in staršev. Načela predstavljajo koherentno in zaokroženo enoto, zato posameznega načela ni mogoče izvzeti iz konteksta celote.

  • Oblikovanje celostne osebnosti
  • Smiselnost in življenjskost znanja
  • Inovativnost in ustvarjalnost
  • Svoboda in odgovornost
  • Pravičnost in poštenost
  • Zaupanje in dialog
  • Empatija in skrb za šibkejše
  • Graditev skupnosti
  • Plemenitost in odličnost

Oblikovanje celostne osebnosti

V središču naše vzgoje je človek kot celostna osebnost v svoji telesni, čustveni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti. Pouk in ostale dejavnosti spodbujajo rast osebne identitete posameznega učenca, pri čemer upoštevamo njegove sposobnosti in stopnjo razvoja. Zavedamo se, da učitelj pri poučevanju ne podaja le znanja, ampak posreduje tudi vrednote in veščine ter s tem vpliva na razvoj učenčeve osebnosti.

Smiselnost in življenjskost znanja

Načelo oblikovanja celostne osebnosti nas pri poučevanju usmerja k temu, da imamo pred očmi učenca, ki potrebuje trajno znanje in usposobljenost za življenje. Interdisciplinarni pristop nas zavezuje k povezovanju različnih šolskih predmetov in upoštevanju vseh vidikov učenčevega sveta. Pri pouku osmišljamo učno snov z izkušnjami vsakdanjega življenja in s tem pripravljamo učenca, da bo pridobljeno znanje in veščine znal samostojno uporabiti. Notranja motivacija je ključni dejavnik za uspešno učenje. Pri tem je pomembno, da znamo učitelji navduševati ter tudi sami najti resnični žar in veselje.

Inovativnost in ustvarjalnost

V skladu s talenti se vsak učenec razvija na svoj način in v svojem tempu. Zato ustvarjamo pogoje za prepoznavanje izvirnosti in uresničevanje posebnosti vsakega posameznika. Z načinom poučevanja in številnimi obšolskimi dejavnostmi spodbujamo inovativnost in ustvarjalnost. Učencu dajemo povratne informacije o napredku pri pouku in pri obšolskih dejavnostih. Pri učencih in učiteljih so zaželene drugačne, neustaljene poti razmišljanja in delovanja, saj omogočajo izražanje in razvoj njihovih potencialov ter prinašajo svežino v učni proces. S tem krepimo samozavest in pogum za izviren pristop k izzivom v nadaljnjem življenju.

Svoboda in odgovornost

Življenje je zastonjski dar Božje ljubezni. Pri učencu spodbujamo hvaležnost za dar življenja in zavest, da je svoboden in odgovoren. Svobode ne pojmujemo na individualističen način, ampak kot oseben odgovor na Božjo ljubezen. Preko dejavnosti spodbujamo čut odgovornosti na različnih ravneh (do bližnjih, do družbe, do narave …). V polnosti lahko človek uresniči svoje življenje tako, da odkrije svoje osebno poslanstvo in postaja dar za druge in za svet, v katerem živi.

Pravičnost in poštenost

Prizadevamo si, da bi vse učence obravnavali enakopravno in nepristransko ter da bi bil vsako deležen tistega, kar mu pripada. Načelo pravičnosti zahteva, da enake stvari obravnavamo na enak način, neenake pa skladno z njihovo različnostjo. Evangelij nas spodbuja k »večji pravičnosti« (Mt 5,13), k pravičnosti, ki vsakemu daje možnost za izpolnjeno življenje in se ne ustavlja zgolj pri črki postave. Zato si pri zagotavljanju pravičnosti prizadevamo, da ne bi spregledali individualnih potreb posameznega učenca. Preko dejavnosti pri učencih razvijamo čut za pravičnost in delitev dobrin. Spodbujamo osebno poštenost in iskrenost.

Zaupanje in dialog

Za vzgojno delovanje je ključnega pomena zaupanje. Verjamemo v temeljno dobro vsakega učenca in ustvarjamo ozračje, kjer se vsakdo počuti sprejetega. Zavedamo se, da so tudi napake, kršenje dogovorov in pravil priložnost za dialog, poglobitev zaupanja in osebno rast. Ko učenec prevzema odgovornost za vse, kar je sposoben narediti sam, pridobiva zaupanje vase. Ob tem pa ni prepuščen sam sebi, saj ga spremljamo in mu dajemo povratne informacije o njegovem napredku.

Empatija in skrb za šibkejše

Človek se v polnosti uresničuje v odnosu z drugimi. Učitelji prihajamo naproti vsakemu učencu, ga vidimo celostno in se vživljamo v njegov miselni, čustveni in duhovni svet. Spoštujemo in cenimo njegovo drugačnost in enkratnost v razmišljanju, dojemanju in delovanju. Posebej pozorni smo do šibkejših na različnih področjih, saj izhajamo iz svetopisemskega vodila »nosite bremena drug drugemu« (Gal 6,2). Po svojih najboljših močeh jim pomagamo pri reševanju njihovih težav. Učencem pomagamo odkrivati njihova močna področja in darove, na podlagi katerih spoznavajo svojo lastno vrednost in krepijo samospoštovanje.

Odprtost za vse

Prepričani smo, da nas različnost bogati. Dragocen nam je vsak učenec ne glede na spol, narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni status, mesto v družbi ali druge osebne okoliščine. Prizadevamo si, da brez predsodkov vstopamo v odnos do drugačnosti, in k temu vzgajamo tudi učence. Drža odprtosti preprečuje občutje večvrednosti in samozadostnosti. Jasno izražamo svojo katoliško istovetnost, ki nas spodbuja, da ustvarjamo odprt prostor, v katerem se vsakdo počuti sprejetega.

Graditev skupnosti

Naša vzgojna usmeritev izhaja iz prepričanja, da lahko človek v polnosti razvije svojo osebnost samo znotraj skupnosti, v kateri se počuti sprejetega. Vzgojno delovanje se prvenstveno odvija znotraj razrednih skupnosti in vzgojnih skupin. Skupnost posamezniku omogoča, da razvija, odkriva in prepoznava sebe ter prevzame odgovornost za njeno izgradnjo. Z različnimi dejavnostmi učenca spodbujamo k sodelovanju, sprejemanju in podpiranju drugih. Na ta način ga pripravljamo na timsko delovanje in aktivno sooblikovanje družbe. Pri tem je odločilen zgled, ki ga dajemo učitelji kot skupnost.

Plemenitost in odličnost

Odličnost pomeni prepoznati in vztrajno razvijati svoje darove do največje možne mere. Spodbujamo nadarjene učence na različnih področjih. Z lastnim zgledom in zgledom velikih osebnosti iz zgodovine človeštva učence ozaveščamo, da svoje darove uporabljajo za dosego plemenitih ciljev v dobro človeka in celotnega stvarstva. Plemenit človek stremi k odličnosti, te pa ni brez plemenitosti. Znanstveni in družbeni napredek nujno vključuje etično odgovornost; etična zavest pa zavezuje k poglabljanju in širjenju znanja. V krščanskem pojmovanju odličnost in plemenitost vodita k polnosti življenja (svetosti).

 

Program

Škofijska klasična gimnazija je zasebna katoliška gimnazija. V programu so uravnoteženo obravnavane družboslovne, naravoslovne in humanistične vsebine. Vsebuje tudi predmet vera in kultura, ki ga javne šole nimajo. Ker je gimnazija klasična, imajo latinščino vsi dijaki, nekateri pa izberejo tudi staro grščino.

Gimnazijsko geslo Amor magister optimus poudarja, da je ljubezen najboljša učiteljica, kar je glavno vodilo pri delovanju celotne šolske skupnosti.

Program Škofijske klasične gimnazije skrbi za celostno rast dijaka, zato poleg odličnosti na učnem področju spodbuja veselje do življenja, sočutje, ustvarjalnega duha in medsebojno odgovornost. Pri naših prizadevanjih se žlahtna tradicija prepleta z bogato ustvarjalnostjo, kar se kaže v številnih šolskih in obšolskih dejavnostih, ki jih uresničujemo v sodelovanju z mnogimi šolami doma in v tujini.

Obvezne šolske dejavnosti podpirajo ključne poudarke našega programa, ki so: skrb za duhovno rast, klasičnost, umetnost, šport in šolske ekskurzije. Izvenšolske dejavnosti dijaki izbirajo glede na svoje interese. Najbolj priljubljeno je petje v enem izmed petih šolskih zborov, številni športni in naravoslovni krožki, delujejo tudi prostovoljstvo, podjetništvo, računalniško programiranje, grafično oblikovanje, dramski krožki ter likovna šola. Dijaki se zelo radi udeležujejo izmenjav s sovrstniki v Sloveniji in več kot 20 šolami širom Evrope, pa tudi drugod. Več o tem lahko preberete v zavihku “Dejavnosti”.

Predmetnik

Predmetnik škofijske klasične gimnazije vsebuje tudi predmet vera in kultura, ki ga javne šole nimajo. Vsi dijaki imajo predmet latinščina s klasično kulturo, nekateri pa izberejo tudi staro grščino. Seznam predmetov in tedensko število ur si lahko ogledate s klikom na “Predmetnik podrobno”

Brez grščine 1. 2. 3. 4. skupaj matura skupaj
Vera in kultura 2 2 1 1 210
Slovenščina 4 4 4 4 560 +1 595
Matematika 4 4 4 4 560 560
Angleščina 4 3 3 4 490 490
Latinščina s klasično kulturo 3 3 3 2 385 +3 490
Nemščina/francoščina/španščina/ruščina 3 2 2 2 315 +4 455
Zgodovina 2 2 2 2 280 +3 385
Šport 3 3 3 3 420
Umetnost (zgodovina) 1 35 +4 175
Informatika 2 70 +4 210
Geografija 2 2 2 210 +4 350
Biologija 2 2 2 210 +4 350
Kemija 2 2 2 210 +4 350
Fizika 3 3 210 +4 350
Psihologija 2 (2)* 70 +4 210
Filozofija (2)* 2 70 +4 210
Skupaj 33 33 33 24
Ure za izbirne predmete 7
Umetnost (glasba) 1 35
Obvezne izbirne vsebine 90 90 90 30
Z grščino 1. 2. 3. 4. skupaj matura skupaj
Vera in kultura 2 2 1 1 210
Slovenščina 4 4 4 4 560 +1 595
Matematika 4 4 4 4 560 560
Angleščina 4 3 3 4 490 490
Latinščina s klasično kulturo 3 3 3 2 385 +3 490
Grščina 2 2 3 3 350 +4 490
Nemščina/francoščina 3 2 2 2 315 +4 455
Zgodovina 2 2 2 2 280 +3 385
Šport 3 2 3 2 420
Umetnost (zgodovina) 1 35 +4 175 175
Informatika 2 70 +4 210
Geografija 2 2 (2)* 210 +4 350
Biologija 2 2 2 210 +4 350
Kemija 2 (2)* 210 +4 350
Fizika 2 2 140 +4 280
Psihologija 2 (2)* 70 +4 210
Filozofija (2)* 2 70 +4 210
Skupaj 33 33 33 26      
Ure za izbirne predmete 7
Umetnost (glasba) 1 35
Obvezne izbirne vsebine 90 90 90 30

* možnost izbire predmeta

 

Matura

Ob koncu šolanja čaka dijake matura, ki je enotna za vse gimnazije v Sloveniji. Opravljajo jo iz petih predmetov, od katerih so trije (slovenščina, matematika in tuji jezik) obvezni, dva pa izbirna. Za ta dva lahko dijaki izbirajo med 15 predmeti. Matura je ustna in pisna. Rezultati naših maturantov so med najboljšimi v državi in večina se jih lahko vpiše na izbrani študij doma ali v tujini.

 

Organizacija pouka

Vsak letnik na ŠKG ima pet ali šest oddelkov; v oddelku je do 32 dijakov. Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Pouk se prične v prvem tednu septembra in konča v predzadnjem tednu junija. Maturanti končajo pouk konec maja, ko se tudi pričnejo maturitetni izpiti.

Pouk poteka samo v dopoldanskem času, začenja se ob 7.44. Takšna nenavadna ura zato, ker je ena minuta ob začetku pouka namenjena kratki duhovni misli ali spodbudi, s katero vsako jutro skupaj vstopamo v nov šolski dan. Enako je ob koncu pouka, ko se šolski dan z duhovno mislijo zaključi ob 14.11. Dijaki imajo vsak dan na urniku sedem ur pouka, razen ob sredah šest ur, zato takrat zaključijo s poukom že ob 13.31. Šolske ure trajajo 45 minut. Med njimi so petminutni odmori, glavni odmor z malico traja 45 minut, ob sredah 55 minut.  Za prehrano škofijk in škofijcev je dobro poskrbljeno. V dveh velikih jedilnicah sta na voljo topla in hladna malica, tako vegetarijanska kot običajna, po pouku pa tudi kosilo. Med glavnim odmorom imajo dijaki še dovolj časa, da se sprehodijo po šolskem parku ali posedijo v šolskem atriju.

Vsaka razredna skupnost ima svojo lastno učilnico. To je za dijake velika prednost, saj lahko zanjo sami  skrbijo, jo okrasijo, ob božiču pa v njej postavijo jaslice. Pouk pri nekaterih predmetih poteka v posebnih učilnicah za kemijo, biologijo, fiziko, vero in kulturo ter glasbo, pa tudi v kemijskem laboratoriju in dveh računalniških učilnicah. Vse učilnice so ozvočene, opremljene s projektorji in imajo dostop do interneta. Pouk športa poteka v dveh velikih športnih dvoranah in eni manjši, na razpolago pa so tudi soba za fitnes, plesna soba ter zunanje košarkarsko in nogometno igrišče s tekaško stezo.

Med šolanjem na Škofijski klasični gimnaziji  je možno bivanje v Jegličevem dijaškem domu, kjer so nastanjeni dijaki iz cele Slovenije. Tretjina dijakov zato med tednom biva tam .

Dijaki so organizirani v dijaško skupnost in tako lahko s predlogi in organiziranjem kulturnih, športnih in družabnih prireditev sooblikujejo življenje na šoli. Priljubljene prireditve, ki jih organizira dijaška skupnost, so teden ustvarjalnosti in domišljije, dramski festival, na katerem posamezni razredi predstavijo svojo gledališko dejavnost, in številni športni turnirji, kjer se dijaki med sabo pomerijo v različnih športnih panogah.

Po končanem šolanju se veliko dijakov včlani v Alumni klub Škofijske klasične gimnazije, ki ohranja vezi med alumni (nekdanjimi dijaki), Zavodom sv. Stanislava in Škofijsko klasično gimnazijo, spodbuja sodelovanje na strokovnem, znanstvenem, poslovnem in drugih področjih ter širi zavest o pomenu humanističnega in klasičnega izročila Škofijske klasične gimnazije.

Skrb za duhovno rast

duhovna rast_2

Ker je za našo šolo pomembna celostna rast mladega človeka, želi poleg telesnega zdravja in dobrih medsebojnih odnosov krepiti tudi duhovno razsežnost. Pri tem se opiramo na krščanski pogled na človeka. Skrb za duhovno rast je usmerjena v pomoč dijakom pri osebnem razvoju, da postajajo sposobni samostojnega življenja, ter v ustvarjanje ugodnih pogojev za zrelo in samostojno odločitev za vero. Zavedamo se, da imajo dijaki na tem področju različne izkušnje in da prihajajo iz različnih okolij. Odgovoriti želimo na potrebe vsakega posameznika in spoštujemo njegovo enkratnost. Dejavnosti načrtuje duhovnik, šolski kaplan, izvaja pa se v sodelovanju z dijaki in učitelji. Na šoli potekajo nekatere organizirane oblike duhovnega življenja.

Dijaki se lahko odločijo za prostovoljno delo, ki jim nudi dragoceno življenjsko izkušnjo, pri čemer spoznavajo lastno identiteto, poklicno usmerjenost in krepijo socialni čut.

Šolski predmet vera in kultura, ki je obvezen v vseh štirih letnikih, dijakom pomaga spoznavati vero in njen vpliv na različna življenjska področja. Poleg krščanstva dijaki spoznajo tudi druga svetovna verstva. Srečajo pa se tudi z vprašanji osebnostnega razvoja, medosebnih odnosov, družbene odgovornosti in etike.

 

Klasičnost

klasičnost

Ključne točke poslanstva Škofijske klasične gimnazije, kot so celostni razvoj učenca, njegova osebnostna rast, ustvarjanje pogojev zanjo ter razumevanje sveta, sovpadajo s temeljnimi smernicami izobraževanja in vzgoje v antiki.

Spoznavanje klasične kulture ter učenje latinščine in stare grščine pomenita poleg učenja obeh jezikov tudi spoznavanje antične civilizacije, ki predstavlja osnovo duhovnega sveta, kateremu Evropejci pripadamo. Pri tem je v ospredju učenčevo celostno zanimanje za različne vidike življenja: za družbeno in osebno stvarnost, za naravo in duha, za vidni in nevidni svet.

V jezikovnem smislu klasičen (classicus) pomeni najboljši, trajno vreden in normativen. Oba jezika razvijata sposobnosti sklepanja, logičnega razmišljanja in zlasti pomnjenja, pri čemer se spodbuja red, disciplina telesa in duha, povezovanje med naučenim, argumentiranje ter učenje učenja.

 

Umetnost

Umetniško udejstvovanje dijakov vključuje ustvarjanje na glasbenem, dramskem in likovnem področju.

Posebna značilnost gimnazije je bogata glasbena ponudba, saj deluje na šoli pet pevskih zborov, kjer poje skoraj polovica vseh dijakov. Zbori, ki se med seboj razlikujejo po starosti in zahtevnosti programa, sestavljajo zborovsko piramido. Ta je zaradi svojega obsega in  kakovosti velika posebnost tako v slovenskem kot tudi evropskem šolskem prostoru. Dijaki lahko igrajo v godalnem orkestru, ter v manjših vokalnih in inštrumentalnih zasedbah, v katerih samoiniciativno muzicirajo.

Dramski krožek v slovenskem jeziku, kakor tudi v angleščini, francoščini in španščini, krepi veščine javnega nastopanja, vsesplošne ustvarjalnosti in pomnjenja. Delo v gledališki skupini spodbuja timsko delo, zaupanje in odprtost za različne interpretacije in novosti.  Že nekaj let nas dijaki razveseljujejo z odrsko izvedbo ene predstave v slovenskem in angleškem jeziku. Večnamenska dvorana Matije Tomca z 200 sedeži služi kot odličen prostor tudi za gledališke predstave, saj je zelo akustična in nudi možnosti za različne odrske postavitve.

Likovna šola Škofijske klasične gimnazije nadgrajuje gimnazijski program z ustvarjanjem na likovnem področju. Njen namen je predvsem spodbujanje dijakovega smisla za lepoto, usmerjanje k opazovanju notranjosti stvari, poglabljanju odnosa s samim seboj, vztrajnosti in kontemplacije. To mladim likovnim umetnikom  pomaga pri poglobljenem razumevanju umetnosti. Prostor za ustvarjanje je v likovnem ateljeju, ob koncu vsakega šolskega leta pa razstavijo svoja dela v zavodskem atriju.

 

Šport

šport_kolaž_2

Športu posvečamo veliko pozornosti, da ima zdrav duh svoje prebivališče v zdravem telesu pri čim več dijakih. Šport je sam po sebi plemenit, saj združuje številne pozitivne lastnosti, ki v veliki meri pripomorejo k oblikovanju mladih, med katerimi so najpomembnejše: vztrajnost, potrpežljivost, borbenost, spoštovanje, poštenost v igri, tovarištvo, pripadnost ekipi in znati prenesti poraz. Na šoli redno delujejo številni športni krožki, dijaki se udeležujejo večine državnih srednješolskih športnih tekmovanj, kjer dosegajo odlične rezultate. Dijaki sami vsako leto organizirajo številne šolske in medrazredne turnirje v raznolikih znanih in manj znanih športih. Vsako leto ima približno 10 % vseh dijakov status športnika, kar jim pomaga usklajevati šolske in športne obveznosti. Večina športnih dejavnosti se odvija v telovadnici, ki obsega veliko dvorano s plezalno steno, manjšo gimnastično telovadnico in sobo za fitnes. Ob šoli sta zunanje košarkarsko in nogometno igrišče ter tekaško stezo.

 

Mednarodne dejavnosti in ekskurzije

Ekskurzije po Sloveniji in tujini

Mednarodne dejavnosti smiselno nadgrajujejo program ŠKG. So pouk na prostem, v drugem okolju, kjer dijaki z aktivnim pristopom spoznavajo nove kraje, običaje, zgodovino, jezike, naravoslovje, umetnost, glasbo in druga specifična področja, ki jim je namenjena posamezna mednarodna dejavnost. Med pomembnejšimi cilji je tudi spoznavanje in spoštovanje drugačnosti ter preseganje stereotipov o tujih deželah in ljudeh. Mednarodno sodelovanje krepi zavest o skupni pripadnosti evropskemu kulturnemu prostoru. Vsak mesec poteka na šoli vsaj en mednarodni dogodek.

Vsak razred odide v vsakem letniku na večdnevno ekskurzijo v tujino. Pri tem je poudarek na spoznavanju krajinskih značilnosti, ureditvi mest, zgodovini, znanosti, kulturi, jeziku in načinu življenja prebivalcev.

Začetki

Zgodovina - začetki

V začetku prejšnjega stoletja je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič spoznal, da je potrebno ustanoviti gimnazijo in zavod, kjer bodo dijake vzgajali tako, da bodo kot izobraženci tudi zavedni Slovenci in zgledni kristjani. Del sredstev je škof Jeglič pridobil s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.

Delo so pričeli julija 1901, ko je škof Jeglič blagoslovil temeljni kamen. Prvi dve tretjini zavoda sta bili zgrajeni do leta 1905, zadnja tretjina (levo krilo) pa leta 1910. Po mnogih težavah je zrasla velika ustanova: Zavod sv. Stanislava s prvo slovensko gimnazijo. Na pročelju stavbe je dal ustanovitelj zapisati Kristusu, Zveličarju sveta.

Poslanstvo gimnazije je bilo tako vzgoja značaja kot izobrazba razuma: le izobrazba namreč ni dovolj, saj je »lahko kdo velik v kraljestvu znanosti, pa je neznačajen človek«.

Prva matura leta 1913 ima zgodovinski pomen, saj so jo dijaki prvič v celoti opravljali v slovenskem jeziku.

 

Prva in druga svetovna vojna

Zgodovina - 1. in 2. svetovna vojna

Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi. Po vojni je zavod v novih razmerah in v novi državi (Jugoslaviji) nadaljeval svoje delo.

Aprila 1941 je stavbo zasedla nemška okupacijska vojska, dijaki in profesorji pa so morali zavod zapustiti v treh urah. Vzgojno-izobraževalno delo se je bolj ali manj moteno nadaljevalo na drugih lokacijah v Ljubljani. Škofijska gimnazija je bila uradno ukinjena 5. junija 1945, prostore zavoda pa je takoj po končani vojni zasedla jugoslovanska armada. Maja in junija 1945 je bila stavba in njena okolica koncentracijsko taborišče, iz katerega so v smrt odpeljali na tisoče slovenskih domobrancev in civilistov, potem pa je bila tu vojašnica jugoslovanske armade.

 

Ponovno odprtje Škofijske klasične gimnazije

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je prva demokratično izvoljena oblast poskrbela, da je bil Zavod sv. Stanislava vrnjen prvotnemu lastniku, ljubljanski nadškofiji. Z odlokom o ustanovitvi Zavoda sv. Stanislava, z dne 13. novembra 1992, je nadškof Alojzij Šuštar ponovno ustanovil Škofijsko klasično gimnazijo, ki je prve dijake sprejela 1. septembra 1993. V okviru zavoda so postopoma začele delovati še ostale enote: dijaški dom, Slovenski dom, glasbena šola, študentski dom, osnovna šola in vrtec.

Prva direktorja dr. Borut Košir (1993-2000) in dr. Anton Jamnik (2000-2005) sta Zavod sv. Stanislava spet umestila v slovenski šolski in kulturni prostor. Pričakovanja so bila namreč velika, saj so nekdanji dijaki Škofijske klasične gimnazije pomembno zaznamovali slovenski cerkveni, kulturni, znanstveni in politični prostor: nadškof dr. Alojzij Šuštar, škof dr. Janez Jenko, škof dr. Stanislav Lenič, zdravnik dr. Valentin Meršol, zdravnik dr. Janez Janež, slikar Stane Kregar, prevajalec Janko Moder, prevajalec in klasični filolog dr. Kajetan Gantar, arheolog dr. Stane Gabrovec, prvi predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar in mnogi drugi.

31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997-2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi naša osnovna šola.

Prvi in dolgoletni ravnatelj povojne Škofijske klasične gimnazije je bil prof. Jože Mlakar (1993-2010). Njegova zagnanost in pogum sta odločilno pripomogli k temu, da se je Škofijska klasična gimnazija razvila v eno najboljših šol v Sloveniji in da je prepoznavna tudi v širšem evropskem merilu. Pri tem je bila pomembna njegova preudarnost pri izbiri prvih učiteljev in vzgojiteljev. Pridobil je tudi zaupanje staršev in bodočih dijakov v novonastalo šolo. V času njegovega ravnateljevanja so je utrdila podoba sodobne Škofijske klasične gimnazije in njene dobre navade. Jože Pucihar je vodil šolo od leta 2010 do 2013, od takrat naprej je ravnatelj prof. Simon Feštanj.

Na zgodovino zavoda opozarja spominska plošča, ki obiskovalca že ob vhodu spomni na prelomne dogodke, ki so se odvijali od njegove ustanovitve dalje.

Tukaj lahko preberete več o zgodovini celotnega zavoda (v zavihku “Zgodovina”).

Dvorana, kapela, orgle, knjižnica

Zavod sv. Stanislava

Škofijska klasična gimnazija ima svoje prostore v stavbi Zavoda sv. Stanislava. Sama stavba ima dve nadstropji, čelna stran pa tri; za slovenske razmere je izrednih razsežnosti: dolga je 142 in široka 92 metrov. Zavod ima 21.000 m2 uporabnih površin. Nahaja se v naravnem okolju na robu mesta, obdaja ga dva hektarja zelenic, ob katerih je zagotovljeno večje število parkirnih mest. V zavodu so posebej pomembni prostori: cerkev sv. Stanislava z orglami, kapela, knjižnica, galerija, dvorana Matije Tomca, atrij, športna dvorana, šolska kuhinja in jedilnica. Na severovzhodni strani stavbe so zgrajeni novi prostori osnovne šole in vrtca.

 

Cerkev sv. Stanislava in orgle

Sredi zavoda, na stičišču diagonal stavbe, se nahaja cerkev, posvečena sv. Stanislavu Kostki. Prvotno je bila zavodska cerkev od vseh prostorov najbolj bogato opremljena. Skozi zgodovino se je spreminjala in današnja cerkev je od prejšnje podedovala samo obliko, vsa notranja oprema pa je nova.

Poleg maš čez teden in ob večjih cerkvenih praznikih v njej potekajo tudi bogoslužja in koncerti.

V prezbiteriju stoji mozaik p. Marka Ivana Rupnika. Osnovna ideja umetniške stvaritve je novo življenje, ki ga daje Sveti Duh. V središču mozaika je zato ponazoritev velikonočne skrivnosti: prek smrti vodi pot v novo življenje. P. Rupnik pravi: »Cerkev je prostor, kjer se premaga smrt, kjer v vstalem Kristusu lahko najdemo smisel še tako absurdnega trpljenja tistih, ki so vanj zaupali. S tem prizorom pa se pokaže, da je Cerkev prostorje ljubezni, ki oživlja, ki ne izključuje, ampak daje rast, blagoslavlja in osvetljuje. Tudi tisti, ki so daleč od Cerkve in morda do nje nezaupljivi, lahko odkrijejo Cerkev kot največje presenečenje.« Trpljenje v Zavodu sv. Stanislava med drugo svetovno vojno in po njej je obrodilo sad. Danes je to prostor upanja, rasti in ustvarjanja.

Orgle v Zavodu sv. Stanislava so leta 2000 izdelali mojstri Škofijske orglarske delavnice iz Maribora. Orgle bogatijo bogoslužje v zavodu, na njih se učijo učenci Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava, pogosto se na njih izvajajo koncerti, mojstrski tečaji,  tekmovanja in snemanja. Orgle imajo 50 zvenečih registrov na treh manualih. Odlikuje jih izjemna zvočna podoba in trakture, ki so neposredne in lahne. So edino glasbilo take velikosti v Sloveniji, ki ima tudi dvojno registrsko trakturo s sekvencerjem, ki omogoča oblikovanje več tisoč računalniško shranjenih registrskih kombinacij.

 

Kapela Žalostne Matere Božje

Kapela se nahaja v gimnaziji. Zasnoval in opremil jo je akademski slikar Lojze Čemažar. Učenci, učitelji in starši se v njej zbirajo pri jutranji maši ter pri adventnih in postnih meditacijah. V njej so tudi razredne maše ter maše vzgojnih skupin.

 

Knjižnica dr. Antona Breznika

Pred drugo svetovno vojno je bilo v zavodu več knjižnic. Zaradi prisilne izselitve se je precej gradiva med drugo svetovno vojno izgubilo. Sedanja knjižnica, poimenovana po zadnjem ravnatelju predvojne Škofijske klasične gimnazije in odličnem slavistu dr. Antonu Brezniku, je obudila tradicijo kakovostne humanistične knjižnice. V njej so zbrana dela od leposlovja do enciklopedij, leksikonov, slovarjev, not, priročnikov ter revij in časopisov. Precej literature in gradiva hrani knjižnica na elektronskih nosilcih.

Več kot polovica knjižnične zaloge je podarjene in darovi še vedno pritekajo. Največ knjig in drugega knjižničnega gradiva so podarili: dr. Alojzij Šuštar (1920-2007), ljubljanski nadškof, nekdanji dijak predvojne Škofijske klasične gimnazije in najbolj zaslužen za vrnitev zavoda k prvotnemu poslanstvu; France Vodnik (1903-1986), literarni kritik, esejist in prevajalec; dr. Janez Zdešar (1926-2013), duhovnik, ki je dolga leta deloval v emigraciji v Nemčiji; in Vladimir Kozina, duhovnik, ki je večino življenja preživel v izgnanstvu v ZDA.

Knjižnica je vključena v knjižnično-informacijski sistem Slovenije in je sodobno opremljena. Obiskovalcem je v njej na voljo tudi študijska čitalnica. Na leto uporablja knjižnično gradivo okoli 1.500 uporabnikov. Znotraj knjižnične zaloge je tudi nekaj bibliofilskih dragocenosti. Izmed teh omenimo Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega iz leta 1691, Glagolita Clozianus Jerneja Kopitarja iz leta 1836 in prvo izdajo Prešernovega Krsta pri Savici iz leta 1836. Med serijskimi publikacijami izstopajo vsi letniki Doma in sveta, Ljubljanskega zvona in kompletna predvojna Mladika. Ponosni smo tudi na Enciklopedijo Britannico in temeljno literaturo za antične študije, zbrano v enciklopediji Der Neue Pauly.

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

  • ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
    skg@stanislav.si
    Tajništvo: (01) 58 22 245
    Svetovalna služba: (01) 58 22 210

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.