Duhovna misel

25. nedelja med letom – nedelja svetniških kandidatov

Danes v Cerkvi na Slovenskem obhajamo nedeljo svetniških kandidatov. Kdo so naši svetniški kandidati? Tisti, ki so živeli tako, da je človek ob njih začutil Boga. Ki so v svojem vsakdanjiku živeli evangelij. Najbrž nam je znano vsaj katero izmed teh imen. Misijonarja Friderik Baraga in Andrej Majcen, škofa Janez Frančišek Gnidovec in Anton Vovk, glasbenica Cvetana Priol in mnogi drugi …

A vendar, ko se jih spominjamo, naš namen ni le občudovati njihove kreposti in svetost. Jezus prav vsakega izmed nas kliče, da bi bil svet, svetnik, da bi postal eden izmed njih. »Bodite torej sveti, ker sem jaz, vaš Bog, svet.« »Vi ste luč sveta. Svetite kakor luči na svetu, držeč se besede življenja.« Svetnik je torej tisti, ki z vsem svojim življenjem – mislimi, besedami in dejanji – kaže oziroma sveti Boga.

Na Vzhodu, kjer v cerkvenih apsidah pogosto srečamo mozaike, je en motiv še posebej pogost. In sicer nebeški Jeruzalem. Tam so naslikani Kristus, Marija, apostoli in mnogo svetnikov, vedno pa je kakšen prostor tudi namenoma prazen. Da bi vernik tam uzrl prostor, ki čaka nanj.

Žal pa ob tako lepem vabilu k svetosti človek dostikrat išče izgovore, da na pot svetništva ne bi stopil. Naj jih naštejem nekaj.

Izgovor, da živimo v svetu, ki krščanstvu ni naklonjen. Kdaj pa je bil svet še naklonjen resnični krščanski veri? Tudi Jezus ne laže in iskreno pove: »Na svetu boste imeli stisko, a glejte, jaz sem svet premagal.« Največje svetnike imamo ravno iz časa, ko je bilo krščanstvo preganjano. Naj nam kot primer služi le naš blaženi mučenec Alojzij Grozde.

Izgovor, da nimamo takih darov, kot so jih imeli svetniki. Bog daje vsakemu ravno tiste darove, ki jih potrebuje. Ne kliče usposobljenih, ampak usposablja poklicane. »Dovolj ti je moja milost.« In če še mislimo, da nam za svetništvo česa primanjkuje, naj nas olajšajo Jezusove besede: »Komur pa je več zaupano, od tega se bo več terjalo.«

Izgovor, da nisem imel tako močne krščanske vzgoje. Koliko svetnikov poznamo, ki so se spreobrnili iz poganstva ali pa prihajajo iz nevernih družin. Konec koncev je večina svetnikov iz prvih stoletij bila ali nekdanjih poganov ali judov.

Izgovor, da sem prevelik grešnik. To nikakor ne sme biti izgovor. Bog lahko še iz takega grešnika naredi svetnika. Pomislimo na svetega Pavla, ki je bil sprva preganjalec kristjanov. Kakšen svetnik je postal po spreobrnjenju. Pomislimo na svetega Petra, ki je trikrat zatajil Jezusa. A tudi sprejel Božje odpuščanje in ne le postal svetnik, ampak tudi voditelj celotne Cerkve. Vsak svetnik se zaveda svoje grešnosti. In glej čudo, svetniki so kar pogosto hodili k sveti spovedi. Spovednice so namreč kraj, kjer se rojevajo svetniki. O tem tudi tako lepo pravi izrek: »Vsak svetnik ima svojo preteklost in vsak grešnik svojo prihodnost.«

Lahko bi naštevali še mnogo izgovorov, a Bog nas vztrajno kliče, pa naj bodo ti še tako močni. Dokaz, da naši izgovori nimajo moči in teže so ravno svetniki, ki so že pri Bogu, ki so izgovore presegli in zaživeli na polno.

In vesela novica je, da imamo prav vse, kar so imeli oni. Imamo težke čase in težke ljudi. Svojo grešno preteklost in svoje rane. A imamo Jezusa in ta zadostuje. »Solo Dios basta.« Bog zadostuje. Kdor ima Njega, ima vse. Vsakdan znova želi priti k meni in iz mene narediti svetnika.

Peter Čemažar

© 2018 Zavod sv. Stanislava. Vse pravice pridržane.

Zavod sv. Stanislava Skip to content