Logika ni mačji kašelj, v Kašlju smo pokašljevali, vendar nismo se predali, je čim boljše vir vseh želj.
Ivan Tavčar iz Poljan, kjer Cekinov grad stoji, vedoželjni rod zagnan v podobe sanj strmi in Gizela v dalj drsi.
V torek ob 9.10 je glasen alarm v prostorih Vrtca Dobrega pastirja in Osnovne šole Alojzija Šuštarja pozval k evakuaciji vse prisotne v omenjenih prostorih.
Imela sva boben in lajno, v Ljubljano veselo sva šla, Marogico gledala bajno, vtisov sva zvrhana vsa.
Kot korenine, kot podgobje smo stkali micene vezi, ki vežejo prav vse ljudi, iščoč si znanja, ne udobje.
V gozdu je učilnica, oj učilnica iz dreves. Iz zelenja zidana s krošnjami vse do nebes. Svinčnik drobna palica in radirka listov par, kostanj bo nam malica, vse daruje Bog, Vladar.
Anže je bil prišel med nas, pred tremi leti kuhe as. Slaščice z nami je varil, v praktikumu nas učil.
Pok! ježica je na tleh, kostanj en se odvali, drug v ježici potaji, tretji v listju se izgubi. Je kostanja kar za tri.
O Histria, kjer naše so galeje med skalnate čeri si našle pot in je Rimljan prebival tod, zdaj iz Emone, glej, latinski rod sledove išče epopeje.
